Organizacija borcev in aktivistov NOB je bila ustanovljena leta 1948 v Beogradu z namenom, da združuje udeležence NOB Jugoslavije. Tvorile so jo vse republiške zveze, ustanovljene poprej.

V Sloveniji je bila le-ta ustanovljena 4. julija 1948 leta, na svojem 1. kongresu v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Maček. Postala je sestavni del Osvobodilne fronte (OF). Utrjevala naj bi njen demokratičen značaj, sodelovala tvorno v izgradnji socializma, pomagala ljudski oblasti, krepila njene demokratične temelje, vzgajala ljudske množice, predvsem mladino v tradiciji osvobodilnega boja in se zavzemala za obstoj, svobodo Slovencev v Avstriji in Italiji ter mir v svetu.

V pripravah na ustanovitev slovenske borčevske organizacije je bila ustanovljena tudi Zveza borcev NOB za novomeško območje, in sicer 18. januarja 1948. Ustanovne skupščine se je udeležilo 40 izvoljenih delegatov iz 14 krajevnih organizacij, v katerih je bilo včlanjenih 523 borcev in aktivistov. Na njej so se odločili okrepiti svoje vrste, pomagati ljudski oblasti pri uresničevanju gospodarskega načrta, kulturno prosvetnem delu, izgradnji zadružnih domov, skrbeti za dediščino NOB z zbiranjem dokumentarnega gradiva in postavljanjem spominskih obeležij, zlasti padlim soborcem, da bo resnica o boju in žrtvah ohranjena poznejšim rodovom, ter poskrbeti za pravilno zaposlitev vseh demobiliziranih borcev. Prvi predsednik omenjene organizacije je postal Jože Luzar.

Organizacija borcev in aktivistov NOB je v jugoslovanskem obdobju prerasla v močno politično silo, ki je temeljila na avnojskih sklepih in pridobitvah oboroženega odpora Jugoslovanskih narodov proti okupatorju. Bila je sestavni del OF, kasneje Socialistične zveze. Zavzemala se je za mir v svetu, enakopravnost narodov in ljudsko demokracijo v Jugoslaviji. V tem obdobju je izšla množica knjig in drugih virov, ki opisujejo vojno obdobje 1941–1945.

V samostojni Sloveniji se je borčevska organizacija preoblikovala iz politične organizacije v društvo, v organizacijo, ki je začela ob udeležencih narodnoosvobodilnega boja združevati tudi vse somišljenike upora proti okupatorju in boja za boljše življenje ter ljudsko-demokratične družbene odnose.

Ob spominjanju na dogodke in dosežke NOB se še naprej usmerja k vrednotam, kot so:

• svoboda, neodvisnost in samostojnost naše domovine,
• ohranjanje človekovega dostojanstva in uveljavljanje njegovih, duhovnih, socialnih in političnih pravic,
• ljudsko-demokratičen politični sistem – vladavina ljudstva,
• na delu utemeljena socialno pravična in solidarna družba.

Organizacija je prilagodila novim družbenim razmeram, minevanju svojih veteranskih vrst in ciljem, ki jih zasleduje, tudi svoje ime: Združenje borcev za vrednote NOB. To je primerno za člane vseh generacij, tistih z vojnega, povojnega, sedanjega in prihodnjega časa, saj omogoča povezovanje vseh na istih temeljih, vrednotah in ciljih.